Problemi v agronomiji in rešitve z EM.xlsx
 Share
The version of the browser you are using is no longer supported. Please upgrade to a supported browser.Dismiss

 
View only
 
 
ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ
1
2
EM IN NJEGOVA UPORABA V ČLOVEKOVEM OKOLJU NIMA OMEJITEV ČLOVEK JIH LAHKO OMEJUJE SAMO Z SVOJO MISELNOSTJO
3
4
zap.štev.
PROBLEMIREŠITVE
5
6
1Revitalizacija konvencionalnih kmetijskih površiv Pospešena in cenovno ugodna revitalizacija tal z EM v smislu
7
in priprava za ekološko kmetijstvo
predelave v zemlji ostalih fitofarmacijskih preparatov in umetnih gnojil
8
2Klasično dolgotrajno kompostiranje, z niz stranskimi
Pospešeno kompostiranje z EM v smislu fermentacije in mikrobiološke
9
produkti in nekakovostnim kompostom
higienizacije ter skrajšan čas kompostiranja na 6-8 tednov brez posebnih
10
za obračanje komposte grede.Humus je prve kvalitet po uredbi RS brez
11
omejitve uporabe.
12
3
Onesnaževanje tal v konvencionalni vgoji rastlin tako
Zamenjava le teh z EM preparati za zaščito raslin ,za pospešeno rast in
13
v poljedelstvu,sadjarstvu,vinogradnistvu,zelenjadarstvu,
razvoj močnega koreninskega sistema,pristnejši okus,pristnejši vonj,višjo
14
cvetličarstvu,z fitofarmacevtskimi preparati in umetnimi
in daljso obstojnost plodov (kar je pomembno pri skladiščenju in prodaji)
15
gnojili
ne onesnažujemo podtalnice in otalega okolja(pomembno za čebele)
16
4Težave v živinoreji: živalim neprijazna okolja ,polna
z uporabo EM naredimo živalim v hlevih in farmah prijetna okolja brez
17
amoniaka,žveplovodika in metana,slab izkoristek zaužite
amoniaka,metana in žveplovodika (nastilj še že pripravi z EM),z tem
18
hrane,visoki veterinarski stroški,slaba kvaliteta gnojevke
preprečimo tudi ogrožanje okolice z neprijetnimi markaptanskimi plini
19
zaradi gnitja,preveč gnojenja z umetnimi gnojili,premala
in razne pritožbe občanov.Gnoj in gnojevka pa sta zaradi vzpostavljene
20
proizvodnja kompostov in humusnih mas, poroznost
fermentacije pri zaužitju hrane ki vsebuje EM ,kvalitetnejša in polna hranil
21
zemlje kar se odraža v sušnih obdobjih ,Slovenski zemlji
za nove rastline-kulture.Posledično zahko iz gnoja in gnojevke
22
akutno primanjkuje humusa.
proizvedemo ogromne količine komposta -humusa ki bo zemljo bogativ z
23
hranili hkrati pa služil kot akomulator vode v sušnih obdobjih.
24
Ciklična uporaba EM v agronomiji kjer imajo vsi svoje prednosti stroški so
25
minimalni.
26
5Ločeno zbrana frakcija organskih odpadkov,danes
EM že od leta 2010 ponuja vsem komunalnim podjetjem sistem ločenega
27
predstavlja v predelavi -v kompostarnah velike težave
zbiranja organskih-bioloških odpadkov z posodo ORGANKO IN POSIPOM
28
zaradi tega ker skoraj iz vsakega gospodinjstva pride
BIOGEN.Posoda in posip delujeta v simbiozi insicer posip preprečuje gnitje
29
organski odpadek v posodo za biološke odpadke v
in razvoj markaptanskih (šmrdečih)in toplogrednih plinov(metana)
30
plastični vrečki ,nadalje je oteženo ločevanje in
Hkrati nam posoda omogoča da proizvedemo dva nova produkta:
31
proizvodnja čistih kompostov in humusnih mas ki jih
1.Čista kruta fermentirana masa organskega-biološkega odpadka ki se v
32
Slovenija nujno potrebuje.Žal jih do danes uporabljajo
v kompostarni v zelo kratkem času spremeni v humus prve kavlitete po
33
zgolj za deponijsko prekrivanje.V milijonih kubikov letno
uredbi za komposte RS.
34
Ista masa predstavlja za bioplinarne za 30-40% kvalitetnejšo surovino
35
ki da toliko več kvaitetnega plina.Bioplinska gnojevka pa se z dodatno
36
obdelavo z EM lahko spremeni v kvalitetno organsko gnojilo ali dodatek
37
proizvodnji humusa.
38
2.Fermnetacijska tekočina predstavlja tekoče organsko gnojilo ki ga
39
moramo redčiti z vodo 1:100 do 1:200 .
40
Hkrati pa koncentrirana deluje kot močan substrat za revitalizacijo mrtvih
41
greznic in malih čistilnih naprav ter čiščenje odtokov po hiši.
42
6
Zaradi nepravilnih dimenzioniranj in zastarelih tehnologij
Z dodatkom EM se lahko reši problem in se lahko voda očisti do parametov
43
čistine naprave delajo oteženo ali sploh ne delajo v
ki jih predpisuje zakonodaja.Dokazano pa je iz terena da je blata ki nastaja
44
okvirih ki jih predpisuje zakonudaja,zato se v reke in
na čistilnih napravah kot stranski produkt čiščenja odpadne vode vsako
45
rečice izlivajo odpadne vode ki so slabo prečiščene.
eto manj tako da tudi z njegovo predelavo ni več problema vse kar pa
46
nastaja se z lahkoto kompostira skupaj z ostalimi organskimi odpadki in
47
pomočjo EM
48
7Kopalne vode v vseh Slovenskih termah vsebujejo
Z uporabo EM in kombinacijo morske soli ki z pomočjo impulznih
49
prevelike količine tekočega klora ,ki eritira kožo in oči
solinatorjev proizvaja naraven klor ki se kasneje zopet veže v sol in tako
50
deluje ciklično.Pridobimo vodo ki je prijazna za okolje in kopalce,lahko
51
ogromno število turistov tudi iz tujine .danes terme postajajo prazne
52
razen če imajo statur rehabilitacijskega centra na napotnico.
53
8
Domače vrtnarjenje in domače vrtno kompostiranje,
Zporaba EM vse te nepravilnosti odpravljajo in proizvedemo kavlitetne
54
posledično nepravilno vrtno kompostiranje proizvede
komposte brez toplogrednih in markaptanskih plinov ,vrt bogatimo z
55
velike količine toplogrednih in markaptanskih plinov
kvalitetno humusno maso in hranili ki so dosegljivi koreninskemu sistemu
56
ter nekvalitetnih hranil in kup bolezni ki ogrožajo rast
in pospešujejo rast in razvoj rastlin.
57
in razvoj novih rastlin.Zaradi nezait. In neozavešečnosti ljudi
Komunalna podjetja bi morala občanom ponuditi rešitev ki smo jo dali na
58
občanov in komunalnih podjetij ,vse preveč odpadkov
trg že leta 2010 jih ozaveščati in zainteresirati da občani za njih zbirajo
59
pride v zbirne centre in vse premalo se jih uporabi za
organske odpadke v smislu proizvedene surovine za nove produkte
60
proizvodnjo kavlitetnih kompostov in samooskrbo na
humus kompost ki pa ima svojo novo tržno vrednost.
61
na lastnem vrtu.
62
63
64
65
66
67
68
CELOSTNO SVETOVANJE KMETU - kompleten ciklus uporabe EM na kmetiji z vsemi
prednostmi ter izogibu uporabe FFS in Umetnih gnojil
ZačniMO pri bikonih ki ti dajo nazaj nekaj gnojevke ali gnoja. Torej
zate je pomembno če imaš rejo bikonov da zaužito hrano ki jim jo nudiš
najbolje izkoristijo in da je v iztrebkih ne vidiš kot nepredelano ,zato
že pri gobcu poskrbimo z dodatkom EM za živali ki poleg efektivnih
mikroorganizmov vsebuje še 10 fermentiranih zelišč(kumina,rman,janež,Komarček,Brezovo
listje,Zlata rozga ,Rožmarin,Poprova meta ,Slezova Korenina,Malinovo
listje) vsaka od teh sestavin zelišč v EM ima pri živali svojo
funkcijo vsekakor pa na ta način z tem EM dodatkom bikonu približaš v
jasli travnik saj če bi mu omogočil pašo bi vse to lahko pobral na
pašniku in v vampu skozi fermentacijo predelal in dobil vse potrebno.
Intenzivna reja kmeta oddaljuje od naravnega cikla prehranjevanja živali
zato živali posledično obolevajo in ne dajejo kmetu tistega kar bi on
rad. Torej maksimalen izkoristek zaužite hrane ki je ponavadi(koruzna
silaža, travna silaža, suho seno, pivske tropine, koruzni in ječmenov
šrot, rumisal, apnenčeva moka ter sol). Tu definitivno najdeš malo
tistega kar bi žival pobrala skozi pašo. Med pašo bi pobrala tudi dobre
mikroorganizme ki bi mo pomagali predelovati in presnavljati v vampu in
skozi fermentacijo proizvajati lastne naravne antibiotike in
antioksidante in z tem krepiti imunski sistem. Torej kako mi nadomestimo
ta deficit ,in sicer EM za živali apliciramo po krmi ki jo kmet da
živalim v jasli na način škropljenja. Za bikone pa imajo včasih tudi
mikserje v katere nadevajo različne sestavine nato dobro homogeno
premešajo in dajo živalim ponavadi dvakrat dnevno. Tako da če imaš
mikser za pripravo krme lahko tekočino dodajaš v mikser kjer se tekočina
še bolj homogeno razporedi. Dozacija v tvojem primeru za bika je 45ml
tekočine/pitano žival /na dan kar znaša za 60 glav cc2,7 litra tekočine.Torej sedaj ko je žival dobila EM skozi hrano se bodo v vampu začele dogajati dobre stvari in nič ne bo prepuščeno naključju. Torej
začelo se bo boljše presnavljanje zaužite hrane ali drugače povedano
izkoristek zaužite hrane je lahko povečan za 5-15% odvisno od kvalitete
in sestave obroka ki ga dobijo.(tudi v prehrani bikonov se uporablja
pregovor ste to kar jeste) zaradi intenzivne dobre presnove zaužite
hrane si bo žival v vampu pridelala cel kup dobrih stvari ki ji bodo
pomagale pri vzdrževanju zdravja odvijali se bodo podobni procesi kot če
bi se žival pasla na travniku. Torej živali sva pomagala maksimalno
kolikor pač je to možno v okolju katerem mora živeti in ji pomagala
približati pogoje paše in posledično dobro presnovo ter dobro
zdravstveno stanje. Zaradi dobre presnove ki je podkrepljena z dobrimi
mikroorganizmi skozi dodatek EM bo tudi blato ki ga bo žival izločilo
težilo k fermentaciji. Kar pomeni da se bodo tudi morebitna semena trav
in plevela v na daljnem procesu fermentacije gnojevke fermentirala in
kasneje na agronomskih površinah ne bodo več kaljiva kar je za kmeta
zelo pomembno. Da dosežemo zadostno stopnjo fermentacije gnojevke moramo
približno 1-1,5 let dodajati nekaj EM todi v gnojevko zaradi tega da se
v bazenih kjer zadržujemo gnojevko preden jo zvozimo na agronomske
površine dobra mikrobiologija naseli na stenah in dnu bazenov(naseljena
dobra mikrobiologija na stenah bazenov zgleda nagubana kot je nagubana
stena želodca in je svetlo rumene barve z svojo nagubanostjo veča
površino delovanja. V času zadrževanja gnojevke v bazenih se le ta skozi
fermentacijo ki jo povzročijo dobri EM spreminja v nove kvalitetne
produkte. EM zaradi faze fermentacije sprostijo skozi presnovo nove
koristne produkte in ker gnojevka ne gnije ni amonijaka in žveplovodika
in v hlevu ni prisotnega metana ki se odraža na živalih ker postajajo
nestrpne ,mukajo in včasih tudi skačejo druga po drugi. Kajti metan je
plin brez vonja in okusa zato ga človek in žival ne zaznavata deluje pa
direktno na živčni sistem ,
odziv živali pa je takšen kot sem opisal. Torej z fermentacijo gnojevke
nam je uspelo zadržati v gnojevki vse te pline ki so bogati z dušikom
ki pa kot vemo je glavno hranilo za nove rastline. In če nam gnojevka v
bazenih gnije ,prav gotovo vse te vrednosti pobegnejo v atmosfero na
poti v atmosfero pa jih prestrežejo še živali ki jih vdihavajo in se jim
z tem tudi zavira prirast ,presnova,zmanjšuje se jim imunski sistem
,so nervozni in ogromno energije porabijo ko se upirajo temu stanju
skozi skakanje mukanje in še kaj.Torej
prispeli smo do kvalitetne gnojevke ki jo sedaj imamo ,in ker jo ni
veliko (potrebujemo pa veliko humusa ali gnoja,ki ne vsebuje strun in
podobnih nezaželenih živalic) jo lahko le takšno zdravo in fermentirano
pomešamo s slamo in ostalimi biogenimi materiali ki ostajajo na kmetiji
in vse skupaj kompostiramo (postopek kompostiranja lahko opišem naknadno
če vas bo zanimalo) na ta način lahko dobimo velike količine humusnih
mas ki jih lahko implementiramo na agronomske površine in z tem
zagotovimo novim rastlinam zadostne količine hranil in akomulator vode
za obdobje suže ko se raslina z vlago oskrbuje iz humusa ki je v času
padavin to vodo akumuliral za slabe sušne čase. Umetna gnojila trenutno
rastlino lahko oskrbijo z določenimi hranili določena pa so tako groba
da jih koreninski sistem sploh ne more počrpati zato so lahko včasih
njive pregnojene z umetnimi gnojili pa rasti ni prave ravno zaradi tega
kar sem predhodno opisal. Ko dodamo na agronomsko površino mikrobiološko
bogat humus ali pa samo mikrobiologijo (dozacija 40litrov na hektar in
300-600litrov dobre vode kot medij za poškropit) potem omogočimo da se
vsa hranila ki so v zemlji skozi metabolni sistem mikroorganizmov
predelajo v nove kvalitetnejše produkte ki pa so dosegljive koreninskemu
sistemu rastline in včasih se zgodi da kljub temu da nismo gnojili
lahko pridelamo čudovit pridelek v zavidljivih količinah. No ker smo
plevel in semena zatrli v gnojevki skozi proces fermentaciji sedaj le ta
nebo kaljiv na agronomskih površina. Da pa to kar je starega na njivah
zatiramo in zmanjšujemo zaplevljenost pa je postopek sledeč. Torej v
zemlji je pred sajenjem ali zasaditvijo nove kulture mnogo semen trav in
plevelov da jih nekako zatremo pred sejanjem nove kulture jih ukanemo
na ta način da njivo poškropimo dva do tri tedne pred novo kulturo
koruzo pšenico….. z tem dosežemo pospešeno kalitev omenjenih semen trav
in plevelov kmalu za tem ko vzklijejo in še niso ustvarila in odvrgla
semena pa jih z krožno brano ali nečem zmiksamo in jih enostavno zopet
spremenimo v gnojilo kot zeleno maso. Če nam čas in denar to dopuščata
je to smiselno vsaj dvakrat ponovit še posebej prvo ali prvo in drugo
leto ko se pač začnemo intenzivno borit proti plevelu. Nikakor pa ne
smemo nikoli pustit njive prazne ampak jo vedno zasejemo z kakšno
kulturo kot je lucerna ki je bogata na dušiku še posebej na koreninskem
sistemu ali pa posejemo kakšno zelišče ki ne dopušča plevelu da bi se
razraščal. Potem še njivo ki smo jo po tej fazi obdelali v smislu čim
manj plevela tretiramo 1-2 z EM zato da damo novi rastlini vse možnosti
za dober razvoj brez bolezni ki jo lahko sreča na poti rasti in
razvoja.(to bi razložil če bo aktualno za vsako kulturo posebej)Torej
naš cikel je prispel do kvalitetnega novega proizvoda recimo koruze
ali silažne koruze. V primeru koruze nam na njivi ostane steblo ki ga
lahko zmiksamo oplemenitimo z fermentirano gnojevko in jo kompostiramo
in pridobimo humusno maso. Če smo pridelali silažo le to pri sami žetvi
in pripravi tretiramo z EM in si z tem zagotovimo kvalitetno silažo kot
kvalitetno krmo za živali ,ki bo živa mikrobiološko bogata kvalitetno
fermentirana bogata z antioksidanti encimi in naravnimi antibiotiki ter
še čem kar žival v hlevu vedno potrebuje nebo se pregrevala in ostala bo
vedno in do konca kvalitetna. V prvem primeru pridobimo kvaliteten
humus ki ga bomo z pridom uporabili na agronomskih površinah in se nam
bo obrestovalo na več predhodno opisanih področjih.In na takšen način če
boš opazil smo zaključili ciklus ki ga lahko neprestano nadgrajuješ in
širiš. Na koncu ugotoviš da vsak odpadek na kmetiji predstavlja zate
surovino za nov produkt , ki ti bo če ne drugega nadomeščal umetna
gnojila in ti prihranil z tem del vloženega denarja. Sam boš omogočil
tvoji zemlji da bo skozi dodan humus postala živa in ne porozna. Skratka
ugotovil boš tudi da so kvalitetno shranjeni fermentirani organski
odpadki iz gospodinjstev lahko zate kvalitetno gnojilo ali povedano
drugače surovina za humusne mase. (če te zanimajo tudi ti projekti jih
imamo na dlani in ti jih lahko predstavim.Kot
si verjetno opazil skozi branje mojega pisma zadeva EM deluje ciklično
zelo dobro in ti pokriva vse na vsakem področju posebej.Je še cel kup
zadev ki jih nisem omenjal in lahko pridejo na površje še kasneje.Torej
EM Lahko uporabljamo tudi kot zaščitna sredstva za vse vrste rastlin
proti škodljivcem in proti plesnim itd. Letos smo razvili dva nova
proizvoda za agronomijo in sicer dobro sprobana v vrtnarstvu in
cvetličarstvu in na vrtovih mešanih kultur. Enega smo poimenovali
Zdravko saj pri preventivni uporabi skrbi za zdravje in kondicijo
rastlin v obdobju rasti in razvoja kot tudi v fazi cvetenja in fazi
zorenja vsebuje pa tudi nekaj dodatnih hranil v primeru da jih rastlina
potrebuje in jih lahko sprejme skozi listne površine. Drugi produkt pa
je Zalivko ki ga uporabljajo manjši vrtičkarji za zalivanje na obdobje
vsakih 14 dni do tri tedne.Mislim
da sem ti opisal kompleten ciklus uporabe EM na kmetiji z vsemi
prednostmi ter izogibu uporabe FFS in Umetnih gnojil. Če sem ti z tem
kako pomagal v smeri drugačnega razmišljanja in drugačnega načina
kmetovanja potem sem naredil veliko,v primeru da ti bo stvar zanimiva in
da res želiš v tem času narediti nekaj drugače in počasi postati res
pravi ekološki kmet ki nebo samo jokal koliko manj pridela in zato mora
svoje pridelke prodajati zelo drago. Ampak da boš kmet ki bo kmetoval
ekološko dosegal iste količine kot konvencionalni kmet in prodajal
izdelke po dostopnih cenah in bo lahko živel in preživel. Brez da boš
moral vlagati v obilico težke mehanizacije zavedati se moramo da ogromno
dela lahko namesto nas opravi mikrobiologija ki je zapakirana v EM (v
1cm3 je 6 milijard teh drobnoživk ki neprestano nekaj presnavljajo in
ustvarjajo nove neškodljive kvalitetne proizvode ter uničujejo vse kar
je patogenega in okolju škoduje).Še za intermeco da boš imel občutek V
naravi je sistem zgrajen kot tehtnica vedno imaš 10% dobrih
mikroorganizmov in 10 % slabih mikroorganizmov in 80% priložnostnih
mikroorganizmov. Torej sistemi so ponavadi prepuščeni samemu sebi in če
ima sistem možnost in pogoje gnitja (primer hlevske gnojevke) potem
začne prevladovati patogena –slaba mikrobiologija in sistem se prevesi v
slabo v razpad v gnitje v proizvodnjo neprijetnih plinov ki ogrožajo
okolico in ker priložnostni mikroorganizmi samo čakajo kam se bo sistem
obrnil se v tem primeru vse skupaj obrne v 90% slab proces ponavadi
deluje tako močno da tudi tistih 10% dobrih mikroorganizmov začne
delovati v korist slabega in cel sistem deluje 100% slabo. V primeru da
sistem znamo nadzirati lahko to tehtnico z malenkostjo dodatka dobre
mikrobiologije preusmerimo v dobro v primeru gnojevke v smer
fermentacije namesto v smer gnitja in cel sistem lahko dela 100%
dobro.kar pomeni da lahko z malo dodatnega stroška delamo dobro. Za
nakup financiranja EM pa zagotovimo sredstva iz prej nabavljenih in
porabljenih FFS-sredstev in umetnih gnojil. Pa še kje se da potegnit ven
računica sploh ker je to povezano v ciklu čez celo leto.
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
Loading...
 
 
 
List1
List2
List3