1 of 27

Digitalno branje

Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Koper, Nova Gorica, Slovenj Gradec, Murska Sobota

Ponedeljek, 16. 3. 2015

Četrta e-delavnica

http://url.sio.si/digitalnobranje

2 of 27

Časovno vsebinska dinamika

14.00 – 14.15	Uvod z napovedjo ciljev in poteka delavnice
14.15 – 15.00	Digitalno branje - kako ga razumete, kako ga razumejo, kako ga razumemo?
15.00 – 16.00	Digitalno beremo
16.00 – 16.45	Značilnosti digitalnih domorodcev
16.45 – 17.00	Načrti za naprej in zaključek delavnic

3 of 27

Na delavnici bomo odgovorili na vprašanja:

Kdaj in kako beremo digitalno?

Se digitalno branje razlikuje od branja tiskanih gradiv?

Je mogoče uspešno izobraževati učence, ne da bi vključevali digitalno branje?

Udeleženci bodo brali (na e-napravah) in z vidika bralne pismenosti presojali izbrana e-gradiva, dele e-učbenikov za naravoslovne predmete in matematiko, družboslovje, jezike ter ostale digitalne vire.

14.00 – 14.15	Uvod z napovedjo ciljev in poteka delavnice

4 of 27

Kaj je digitalno branje ?

5 of 27

14.15 – 14.30	Digitalno branje - kako ga razumete?

http://kliker.sio.si/kliker.html

1. del delavnice

15 min

Kako razumete digitalno branje?

ali

Ali se digitalno branje razlikuje od analognega branja?

Namigi za udeležence:

Značilnosti digitalnega branja podprto s primeri/ilustriracije s primeri.
Kaj vse berete digitalno, kako berete, v prostem času oz. “za šolo”

Udeležence preko neke e-storitve (predlagam kliker) povabimo,, da zapišejo svojo "definicijo" oz. kako oni razumejo digitalno branje.

V tem delu predstavimo/ponovimo tudi aplikacijo kliker (komu je namenjena, kako deluje, kako jo uporabimo, kako se je lahko naučimo uporabljat (posnetek IKT-urice ali delavnica ...)

Kliker predavatelj: http://kliker.sio.si/predavatelj.html

Kliker udeleženec: http://kliker.sio.si/kliker.html

(primeri odgovorov udeležencev z ene izmed delavnic, ki sva jo Andreja B. in Amela izvajali)

6 of 27

Pro & Contra

Razumevanje pojma/ov digitalno branje?

Digitalno branje v širšem in ožjem pomenu…

Različni vidiki…

Boj s stereotipi!

7 of 27

Glede na to:

ali je besedilo, ki ga beremo, linearno ali je sestavljeno iz več sklopov informacij brez vnaprej določenega zaporedja,

za kateri tip tehnologije gre - na računalniku/tablici/telefonu ali na elektronskem bralniku,

ali gre za manj zahtevno ali zahtevno, kompleksnejše branje. Po raziskavah sodeč beremo procesiramo in razumemo besedilo drugače (mnogokrat bolj plitko in površno), če ga beremo na ekranu,

v kolikšni meri bralec obvlada medijsko tehnologijo.

Razlike v pojmovanju

digitalnega branja

8 of 27

Razlika med linearnim in večdimenzionalnim branjem

Branje v času hitrega tehnološkega napredka

Linearno branje – nespremenljivo in omejeno besedilo, brez socialne interakcije, brez povezav z drugimi besedili in brez vpliva na kvaliteto in koherentnost besedila.

Bralčeva pot je vnaprej določena.

Večdimenzionalno branje – bralec izbira bralno pot glede na lastne interese, poljubno določa zaporedje povezav, zato ima dejavnejšo vlogo pri odločanju o kvaliteti in koherentnosti besedila. Bralna pot se razlikuje od bralne poti drugih bralcev in od avtorsko ponujenega besedila. (Grosman, 2011)

Osnovna oblika e-branja je nadbesedilo (hipertekst) s širokim naborom vizualnih vsebin, gibljivih podob, glasbenih sestavin ipd.

9 of 27

Branje digitalnih besedil kot

reševanje problemov

Problem iskanja pravih informacij – strategija iskanja po ključnih besedah, za prave zadetke v brskalniku in prave informacije na spletnih straneh;

Sodelovalno delo – individualni bralci „zgolj“ zbirajo informacije, sodelovanje pri iskanju in izmenjavi informacij pa omogoča poglobljeno raziskovanje ideje besedila in raziskovanje različnih perspektiv (Work, Kiili, 2011)

10 of 27

Digitalne tehnologije so spremenile način:

priprave, prikaza, organizacije in povezave besedil

… so dinamična, se lahko konstantno dopolnjujejo, popravljajo in osvežujejo

… se razlikujejo v bralnosti in uporabnosti

… so nove „vrste“ besedil → vpliv na to kako beremo/jo → transformacija branja

Digitalna besedila

11 of 27

… od statičnih strani do dinamičnih oken in okvirjev

… od linearne postavitve do mreženja in hiperpovezav

… od ilustriranih besedil do multimedije in „približevanja“ realnosti

… od avtorskega besedila do online diskusije in družabnih omrežij…

Vir: http://www.keepeek.com/Digital-Asset-Management/oecd/education/pisa-2009-results-students-on-line/context-of-the-pisa-digital-reading-assessment_9789264112995-5-en#page7

Digitalna besedila

12 of 27

PISA in digitalno branje A.

PISA 2006 – CBAs (Computer-Based Assessment) - 6 držav

PISA 2009 – ERA (Electronic Reading Assesment) - 19 držav

→ naloge na računalnikih so simulirale načine uporabe � elektronskih besedil za pridobivanje informacij, npr. � elektronske pošte in medmrežja; v ospredju je bilo � procesirane besedil in navigacija

13 of 27

http://erasq.acer.edu.au/

14 of 27

15 of 27

PISA in digitalno branje B.

16 of 27

PISA in digitalno branje C.

17 of 27

15.00 – 15.20	Digitalno beremo

http://url.sio.si/fQV

15 min

Drugi del delavnice bi zopet začeli bi z 15 min aktivnostjo udeležencev.

Udeležence bi povabili, da nam preko TRICIDER-ja (aplikacijo Tricider http://www.tricider.com/ )

MOŽNOST
zapišejo/opišejo:
vsaj eno dejavnost/situacijo/primer pri svojem pouku/v šoli, pri katerem (spodbujajo) digitalno branje ali opredelijo didaktične pristope, ki vključujejo digitalno branje
naj napišejo tudi katera besedila uporabljajo (povezava na besedilo),
katere naprave uporabljajo (tablice, telefone, prenosnike) (vstavijo sliko)
komentirajo vsaj en zapis,
Glasujejo (VOTE) za tisto dejavnost/situacijo/primer, ki bi jo tudi sami (lahko) uporabili pri svojem pouku

(primer: Z Andrejo B. sva pred leti imeli delavnico s podobnim vprašanjem. Za ilustracijo delim z vami odogovre udeležencev

ALI

II. MOŽNOST

Kdaj in kako berejo digitalno pripouku? Se “tehnika” branje v tem primeru razlikuje od branja tiskanih gradiv?
Je mogoče uspešno izobraževati učence, ne da bi vključevali digitalno branje? Argumenti za in proti!

Tridicer za vajo:

http://www.tricider.com/brainstorming/35LAPbqEE5R

V tem delu predstavimo tudi to aplikacijo (komu je namenjena, kako deluje...).

Zakaj smo jo izbrali (v čem se razlikujejo od foruma, kaj novega prinaša, …)

Povabimo jih tudi na http://podpora.sio.si/ kje lahko s pomočjo naprednega iskanja poiščejo to in še mnoge druge e-storitve (npr http://podpora.sio.si/141/)

Mogoče se bo kdo opogumil in svoj primer uporabe delil z drugimo kot je Maja :).

18 of 27

15.00 – 15.20	Digitalno beremo

19 of 27

15.20 – 16.00	Digitalno beremo

BUS

http://eucbeniki.sio.si/test/etorba/

https://eucbeniki.sio.si/

45 min

“Zapis” udeleženca z največ glasovi (al pa katerikoli zapis, ki lahko služi kot izhodišče za nadaljevanja la pa ima tisto nekaj…) komentiramo v skladu z debato/izhodišči/razumevanjem digitalnega branja iz prvega dela delavnice.

Nadaljujemo tako, da udeležence povabimo k digitalnem branju.

V najavi delavnice (med cilji) smo obljubili, da bodo udeleženci brali (na e-napravah) in z vidika bralne pismenosti presojali izbrana e-gradiva, dele e-učbenikov za naravoslovne predmete in matematiko, družboslovje, jezike ter ostale digitalne vire.

Izberemo neko besedilo iz enega e-učbenika (to bi bilo za mene najbolje zaradi projekta in pilotiranja :)), ki odstopa od koncepta linearnega, ni pa to besedilo tako "hiper", kot bi mi ga mi želeli. Pa se dejmo osredotočit na interaktivne elemente in "pisanost" tega besedila, kot nas je Darinka opomnila. Na to besedli lahko "obesimo" neko BUS (tako sem jaz razumela Nataša, če se motim me prosim popravite).

20 of 27

15.20 – 16.00	Digitalno beremo

http://erasq.acer.edu.au/

21 of 27

16.00 – 16.15	Značilnosti digitalnih domorodcev

3. del delavnice (približno 45 min)

Tudi tretji del bi začeli z aktivnostjo udeležencev. Izhodiščno vprašanje za tretji del delavnice bi lahko bilo:

Kaj vse berejo naši učenci digitalno - v prostem času oz. “za šolo”

ali

2. Kakšne so značilnosti digitalnih otrok (kot bralcev in učečih se). Zapišite vaša opažanja.

Mogoče spet preko KLIKER-ja ali kaj drugega.

Potem povzetek odgovorov udeležence in približno 15 minutna predtsvitev o tem kako jih drugi avtorji opisujejo značilnosti digitalnih domorodcev vs. "mi"

"Digitalne" generacije in njihove značilnosti

vir: Marc Prensky, Digital Natives, Digital Immigrant

http://www.marcprensky.com/writing/Prensky%20-%20Digital%20Natives,%20Digital%20Immigrants%20-%20Part1.pdf

· Spretnost pri uporabi informacijsko komnikacijske tehnologije je za digitalne generacije nekaj samoumevnega, saj so z njo odraščali. Zato nimajo do nje nobenega posebnega spoštovanja ali strahu, ki sta zelo pogosta pri starejših. Ko začnejo uporabljati novo napravo, pred tem ne prebirajo navodil, ampak enostano poskusijo, brez bojazni, da bi kaj pokvarili. Če pri uporabi naletijo na težave, se posvetujejo z vrstniki ali pa poiščejo namige na spletu. Priročnik z navodili uporabijo res samo izjemoma. Pri preverjanju, kako dobro v resnici poznajo tehnologijo in njeno delovanje se pogosto izkaže, da je ta zelo površinsko in nesistematično.

· Večopravilnost je naslednja pomembna lastnost te generacije. Mladim se zdi normalno, če gledajo posnetek na spletu, se pogovarjajo z vrstniki po telefonu in hkrati pišejo domačo nalogo. Kot posledica te paralelenosti se spreminjajo vzorci kognitivnih aktivnosti, kjer je manj linearnega in strukturiranega razmišljanja. Na to še dodatno vpivajo informacijski viri, ki so nelinearni in pogosto nepovezani. Učenje v večji meri temelji na slikovnih gradivih, verbalne sposobnosti pa se zmanjšujejo. Psihologi opozarjajo, da tak način učenja lahko pripelje do kognitivne preobremenitve in sočasne izgube učinkovitosti.

· Personalizacijo učenja in drugih aktivnosti omogoča uporaba IKT, saj ima uporabnik na voljo več virov kot v klasičnih učnih ali delovnih okoljih, ti viri pa so tudi mnogo bolj prilagodljivi specifičnim zahtevam in potrebam uporabnika. To daje uporabniku mnogo večji občutek nadzora nad učenjem in drugimi aktivnostmi ter s tem večjo osebno odgovornost za rezultate. Seveda pa personalizacija zahteva bolj aktiven pristop in torej posledično bolj učinkovito učenje. Vendar se ob tem lahko okrepi tudi individualizacija, čeprav z IKT podprta učna in delovna okolja vsebujejo podporo za komunikacijo in sodelovanje.

· Povečana povezanost med pripadniki digitalnih generacij je posledica stalne prisotnosti v virtualnem svetu in dosegljivosti za komuniciranje preko mobilnih telefonov, družabnih omrežij ter klepetalnic in forumov. Povezave lahko vzpostavljajo glede na zanimanje in interese, ne pa zaradi trenutne geografske lokacije posameznikov. Zmanjšujejo se tudi meje med virtualnim in realnim svetom, saj je eksistenca v virtualnem svetu pogosto tako naravna in pomembna kot tista v realnem svetu in zato delujejo in sodelujejo v obeh. Računalniške igre mejo med obema svetovoma še dodatno brišejo.

· "Takojšnost" je naslednja značilnost digitalne generacije, izhaja pa iz takojšne komunikacije in hitrih reakcij, ki so včasih potrebne in skoraj vedno pričakovane v virtualnem svetu. Tako gre hitrost na škodo natančnosti in vsebinske kakovosti odziva. Pogosto govorijo o "kobiličjem umu". Neučakanost v vseh pogledih zmanjšuje sposobnost za refleksijo in kritično vrednotenje rezultatov. Ker so običajno obkroženi z množico dražljajev, se pripadniki digitalne generacije v tradicionlanih oblikah izbraževanja zelo hitro začejo dogočasiti, kar starejši učitelji težko razumejo.

· Večpredstavnost se nanaša na uporabo več različnih informacijskih medijev hkrati, ki so jo navajeni "digitalci". Zaradi tega so bolj vizalno usmerjeni in to se pozna tako pri njihovem učenju kot pri komunikaciji in drugih aktivnostih. Odklanjajo branje večjih količin besedila. Ker je za njih splet eden od primarnih informacijskih virov, so privzeli t.i. skeniranje namesto klasičnega branja. To pomeni, da gradiva samo površno preletijo in se osredotočijo samo na posamezne elemente, ki vizualno izstopajo (npr. slike, poudarjeni deli besedila). So pa zelo vešči prepletanja in oblikovanja večpredstavnih gradiv, kjer se na naraven način povezujejo besedilo, slike, zvok in video.

· Zavzetost za delo je naslednja zanačilnost, ki jo pripisujejo digitalni generaciji, ki naj bi bila ustvarjalna in aktivna. Njeni pripadniki se raje učijo iz dela sami kot da bi jim nekdo razlagal, kaj in kako naj delajo. Usmerjeni so v induktivno odkrivanje, opazovanje, oblikovanje hipotez, in ugotovljanje zakonitosti. Radi sodelujejo pri dejavnostih v skupnostih. Radi delajo na stvareh, ki jih ocenjujejo kot pomembne, saj verjamejo, da je mogoče spremeniti svet in verjamejo v moč znanosti in tehnologije za reševanje problemov.

· Družabnost in timski duh sta rezultat njihove odprtosti za raznolikost in razlike Razvili so mehanizme za vključevanje in brez težav sprejemajo medse neznance. Čeprav so zelo družabni, pa potrebujejo občutek varnosti. Kot posledica njihove družabne narave je tudi navada, da se radi učijo in delajo v skupinah. Vrstnikom pogosto bolj zaupajo kot učiteljem.