JEZIKOVNA KRAJINA NA NASELITVENEM OBMOČJU SLOVENK IN SLOVENCEV V ITALIJI

članek Maje Mezgec in Zaire Vidau

povzela Tina Raj

marec, 2025

JEZIKOVNA KRAJINA (POJMI)

• Kaj je jezikovna krajina? Jezikovna krajina (ang. lingusitic landscape) je vidnost jezika in njegov pomen v simbolični konstrukciji javnih prostorov: jeziki cestnih znakov in smerokazov, oglasnih plakatov, tabele z imeni ulic, trgov, napisov na trgovinah, obratih, stavbah javne uprave, jezikih spontanih jezikov.

​

• Kakšen je pomen jezikovne krajine?
• Kazalnik, kakšno vlogo ima jezik v določenem okolju,
• odraz družbene moči in statusa jezikovnih skupin,
• razvoj in ohranjanje manjšinskega jezika in skupnosti.

​

Kaj sta temeljni funkciji jezikovne krajine?

• informacijska: nudi usmeritve glede jezika v določeni stvarnosti, odraža razmerje moči med jeziki in pripadniki jezikovnih skupin,
• simbolična: skupina zaznamuje svoje poselitveno območje in uveljavi svojo moč v določenem prostoru.

Jezikovna krajina

Jezikovna politika

JK = izraz sociolingvistične situacije in sredstvo za njeno oblikovanje

​

Dvo-/večjezični napisi so odraz jezikovne politike, ki pripisuje enak status obema kodoma (ni nujno realno stanje v številu govorcev)

ZAKONSKA DOLOČILA

• Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih,
• Pravica do rabe tradicionalne in izvorne toponomastike v regionalnih in manjšinskih jezikih.
• Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin,
• Spodbujanje razmer, ki pripadnikom manjšin omogočajo ohranjanje in razvijanje svoje vere, jezika, tradicije in kulturne dediščine (5. člen).
• Države morajo zagotoviti pripadnikom manjšin napise tradicionalnih imen krajev in topografskih znakov v njihovem jeziku (11. člen).
• Splošna deklaracija o jezikovnih pravicah,
• Pravica jezikovnih skupnosti, da imajo njihovi jeziki vidno mesto v oglaševanju, na oznakah, kažipotih in podobi krajine kot celote.
• 10. člen zakona št. 38 (23. februar 2001).

ZAKONSKA DOLOČILA

• 10. člen Zakona št. 38 (23. februar 2001) - Pravila o varstvu slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji – Julijski krajini.

„10. Člen (Javni napisi in toponimi)

1. Z odlokom predsednika deželnega odbora in na osnovi predloga Odbora ter po mnenju pristojnih ustanov se na osnovi seznama, ki ga predvideva 4. člen, določijo občine in deli občin ter kraji in ustanove, v katerih je ob italijanskem predvidena raba slovenskega jezika na napisih javnih uradov, na uradnih papirjih in na splošno na vseh javnih napisih kot tudi na praporih. Ta določila se uveljavljajo tudi pri toponomastičnih napisih in pri cestnih oznakah.

2. Za izvajanje tega člena je predvidenih največ 128 milijonov lir letno za obdobje od 2001 do 2005.“

(Senegačnik 2022: 122)

(Senegačnik 2022: 122)

Videmsko

Goriško

Tržaško

Raziskovalna vprašanja

1. značilnosti jezikovne krajine in obseg pristnosti slovenščine v napisih, kjer raba slovenščine ni normirana in predpisana,
2. Slika stanja na področju uporabe slovenščine v toponimih in na cestnih oznakah v skladu z veljavno zakonodajo,
3. razvojne perspektive.

Metodologija

• Izvajalec raziskave: SLORI (Pobuda posebnega pomena 2015, Raziskava o izvajanju 10. člena Zakona št. 38/2001)
• tipologija območja: večja urbana središča in manjša naselja,
• vzorčenje: fotografiranje,
• raziskovalna enota: vsak napis,
• značilnosti: št. jezikov, vrstni red, velikost pisave, obseg besedila,
• obseg korpusa: 3.879 enot (2015), 4505 (2021).

(1) Raziskava SLORI 2015

• 3.879 enot v korpusu

​

​

​

53 % slovenščina

(Senegačnik 2022: 122)

Goriza/Gorica

Trieste/Trst

V večjih urbanih naseljih je tretjina

večjezičnih napisov brez slovenščine

(ti območji sta ostali zunaj območja

izvajanja 10. člena Zakona št. 38/2001)

(1) Raziskava SLORI 2015

• V napisih zasebnikov je slovenščina prisotna le v 5 %, pri javnih ustanovah 17 %.
• Slovenščina prisotna le, če je predpisana. Pomembna jezikovna politika in načrtovanje.
• Enojezični italijanski napisi so tudi v naseljih, kjer prevladuje slovensko govoreče prebivalstvo (npr. Nabrežina 58 %, Doberdob 75 %).

​

(2) Raziskava SLORI�2021

• 4.505 enot v korpusu,
• na zemljevidu: odstotki vidne slovenščine,
• velike medobčinske razlike,
• tri stopnje vidne dvojezičnosti:
• visoka (nad 75 %) – 9 občin,
• dobra (od 50 do 74 %) – 7 občin,
• nezadostna (manj kot 50 %) – 16 občin.

76 %

40 %

46 %

Zemljevid vidne dvojezičnosti

• https://www.slori.org/projekti/spletna-geografska-karta-o-vidni-dvojezicnosti/

​

• https://www.google.com/maps/d/u/1/embed?mid=1KNwdT6OQajabGFxqePjrwxBFt5PPF_pR&ll=45.919881816438824%2C13.460726947060516&z=10

​

​

(3) Razvojne perspektive

• pozitiven učinek jezikovne politike pri oblikovanju jezikovne krajine,
• stanje iz leta 2015 do 2021 se je izboljšalo (ni isti vzorec),
• pri toponimih je stopnja dvojezičnosti najvišja na Tržaškem, pri jezikovni krajini pa na Goriškem,
• nižji družbeni status slovenskega jezika,
• dvojezični napisi pripomorejo tudi k pasivnemu poznavanju slovenščine.

​

• Kako spodbuditi zasebne subjekte k dvojezičnim napisom?

Viri in literatura�

• Mezgec, M., Vidau, Z. (2024). Jezikovna krajina na naselitvenem območju Slovenk in Slovencev v Italiji. In M. Grgič (Ed.), Slovenščina v Italiji (pp. 79-100). Založba Univerze v Ljubljani. https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/676/chapter/3960
• Senegačnik, J. (2022). Geografija sodobne Slovenije 2: Učbenik za 4. letnik gimnazije. 1. izdaja. Ljubljana: Modrijan izobraževanje d. o. o., str. 120– 126.