Online poker, natančneje Texas hold'em – kaj, kje, zakaj?

 

UVOD

 

Junija 2005 je PartyGaming, starševsko podjetje največje online poker igralnice, PartyPoker-ja, postalo javno na London Stock Exchange-u in doseglo začetno vrednost v vrednosti 8 miljard ameriških dolarjev. V tistem trenutku je 92 odstotkov prihodkov PartyGaming-a prihajalo iz online pokra. Trenutno je online poker skupnost najhitreje rastoča internetna dejavnost, samo v letu 2005 naj bi prihodki znašali okrog 200 milijonov dolarjev na mesec, število aktivnih uporabnikov je že zdavnaj doseglo nekaj miljonov. Kaj ljudi žene k preživljanju noči na spletnih poker sobah in izgubljanju živcev nad slabimi kartami? V sledečem vodiču boste mogoče našli odgovor.

 

SPLOŠNO O POKRU

 

Natančen izvor pokra je težko določljiv, teorije zajemajo igre s kartami v Perziji, renesančni Italiji, ter kasneje v Franciji in Angliji. Nedvomno pa je Amerika tista dežela, ki je poker vzela za svojega, ga razvila v ogromno različic in pripeljala do današnje popularnosti. Poker se je na začetku igral po temačnih barih v New Orleansu, nato pa počasi preselil v igralnice in krog igralcev se je začel širiti. Turnirska igra se je začela leta 1970, ko je potekalo prvo svetovno prvenstvo v pokru, World Series of Poker, prav turnirska igra pa je ustvarila žive legende, ki so služile in zapravljale ogromne količine denarja na poker mizah. V enaindvajsetem stoletju pa je s prihodom online pokra ta igra doživela pravo eksplozijo, saj se je približala ljudem, ki niso še nikoli stopili v casino.

 

Večina ljudi si pod imenom poker predstavlja draw poker, oziroma slabšalno, otroški poker, kjer igralci dobijo po pet kart, nato pa zamenjujejo izbrane karte in stavijo vnaprej določene vsote. Takega pokra ne igra praktično nihče, saj je preveč odvisen od sreče. Trenutno več kot 80 odstotkov pokra (tu je mišljen večinoma online poker) zajema Texas Hold'em, ostalo pa Omaha, Stud in njune različice.

 

TEXAS HOLD'EM

 

Texas hold'em je igra, ki se je naučimo v petih minutah, popolnoma zaobvladamo pa najbrž nikoli. Vsak igralec na začetku dobi po dve karti, takoimenovane hole cards oziroma pocket cards, ki ju vidi le on. Sedaj se začne prvi krog stavljenja. Na mizi sta že dve prisiljeni, oziroma slepi stavi (small blind in big blind), ki sta ju morala prispevati prvi in drugi igralec levo od delilca. Ti dve stavi sta tu zato, da v vsakem primeru nekdo nekaj zasluži, oziroma da se igra razživi, da sprožita akcijo. Igralci imajo sedaj tri možnosti. Stavo lahko povišajo (raise), lahko pokličejo trenutno najvišjo stavo (call), ali pa odstopijo (fold).

Ko so vse stave izenačene, se na mizo razdeli tri skupne karte oziroma flop, ki jih vidijo in uporabljajo vsi igralci. Sedaj se začne nov krog stav. Če ni še nihče stavil, lahko igralci ne naredijo nič, torej prepustijo odločitev igralcu za njimi (check), drugače pa spet lahko najvišjo stavo pokličejo, zvišajo ali pa odstopijo. Ko so vse stave ponovno izenačene, pade na mizo še ena skupna karta, imenovana turn. Znova potekajo stave, nato pride na mizo še peta skupna karta, imenovana river, ter za njo še zadnji krog stavljenja. Ko so stave izenačene, igralci, ki so še v igri, pokažejo začetni karti in zmagovalec je tisti, ki je iz svojih dveh in petih skupnih kart sestavil najvišjo kombinacijo petih kart. Zmagovalec seveda pobere ves denar na mizi.

 

LESTVICA JAKOSTI KART

 

Lestvica jakosti roke (hand), torej petih izbranih kart je od najslabše do najboljše sledeča:


-         najvišja karta (high card) – takrat, ko v roki nimamo nobenega para, zmaga številsko največja karta

-         par (pair) – dve karti, ki sta enaki po številski vrednosti, torej npr. dve dvojki oziroma dva kralja

-         dva para (two pairs)

-         tris (three of a kind, trips, set) – tri karte, ki so enake po številski vrednosti, na primer tri šestice ali trije asi

-         lestvica (straight) – pet kart, ki so zaporedne po številski vrednosti, na primer 7,8,9,10, J

-         barva (flush) – pet kart, ki so enake po barvi (križ, pik, srce, karo), se pravi npr. 4,7,8,J,K, vsi v križu.

-         full house – par + tris, torej npr 2,2,J,J,J

-         poker – štiri karte, ki so enake po številski vrednosti, npr. štirje kralji

-         barvna lestvica (straight flush) – pet kart, ki so enake barve, ter so zaporedne po številski vrednosti

-         Royal Flush – najvišja možna barvna lestvica, torej 10, J, Q, K in A, vsi v isti barvi

 

Kombinacije so, kot že omenjeno, sestavljene iz petih najboljših kart od sedmih, uporabimo pa lahko eno, dve ali pa nobene izmed kart v svoji roki. Vedno moramo kot roko gledati vseh pet najvišjih kart, saj v primeru, da imata dva igralca npr. par kraljev, štejejo tudi ostale tri karte in zmaga igralec, ki ima te karte višje (kicker). Če sta roki popolnoma enaki, potem se znesek razdeli (split pot).

Jakostna lestvica je sestavljena po verjetnosti za določeno kombinacijo, kot zanimivost, verjetnost za Royal Flush je pri Hold'em-u 1:3216. Kar pa ne pomeni, da ga nikoli ne boste videli.

 

NEKAJ O OSNOVAH IGRANJA

 

To je torej to, dve karti v roki, pet na mizi, zmaga tisti, ki ima najboljše karte. Torej je vse odvisno od sreče? Kdor dobi najboljše karte, bo pobral denar? Resnica je daleč od tega. Kratkoročno, jasno, to drži. Če bo igralec vstopil v igro z dvojko in sedmico v roki, na mizo pa bodo padle tri sedmice, bo to igro zmagal. Dolgoročno pa bo ta igralec krepko v minusu. Najvažnejša je torej izbira začetnih kart, kar je tudi prva napaka, ki jo počnejo vsi začetniki in slabi igralci. Jasno, vsaki dve karti lahko zmagata, ampak dolgoročno bodo zmagovale karte, ki zagotavljajo največjo verjetnost, da bodo sestavile zmagovalno kombinacijo. Dolgoročno je beseda, ki jo boste prebrali še velikokrat, saj je to praktično edina zmagovalna taktika – igranje na dolgi rok.

Nasvetov in rangiranih lestvic je na spletu malo morje, še tako ne-matematičnemu igralcu pa mora biti jasno, da uspeh zagotavljajo visoki pari ter visoke karte, ki so enake barve, ter blizu po številski vrednosti. AA je po verjetnosti najboljša začetna roka, 27, kjer sta obe karti različne barve, pa najslabša. Občutek za moč začetnih dveh kart igralec zaobjame zelo kmalu, čeprav le resnično dobri igralci vedó, kaj je v določenem trenutku dobra začetna roka.

Drugi pomemben aspekt igre je pozicija na mizi. Glede na to, da je delilec avtomatski, oziroma v casinoju zunanja oseba, se navideznega delilca na mizi označi s ploščico, oziroma gumbom (dealer button ali samo button). Ta igralec zadnji dobi karte, ter posledično, zadnji stavi. Več kot očitno je to najboljša pozicija na mizi, saj igralec vidi potek igre in stav vseh pred njim in se nato na podlagi dobljenih informacij odloči o svoji igri. Prej ko smo na vrsti pri odločanju, v slabšem položaju smo, in obratno. Posebnost je tudi igranje iz obeh slepih stav (blindov), saj smo del denarja že prispevali in imamo tako ponavadi malo "popusta", prvi krog stavljenja pa smo calo na vrsti za delilcem. Tretji pomemben faktor, kjer veliko igralcev dela napake, predstavljajo še stave, torej velikost stave oziroma naš način igranja – bomo stave igralcev pred nami višali, ali bomo le enačili njihove stave?

 

POTEK IGRE, SAMO ZA ILUSTRACIJO

 

Za mizo sedi deset ljudi (oziroma navidezni možički predstavljajo deset modernih kavbojev, ki z nogami na mizi in steklenico viskija v roki sedijo za domačim računalnikom), obe slepi stavi sta na mizi, razdelijo se karte. Prvih pet igralcev takoj odstopi, šesti, nadebudni novinec, zagleda v svoji roki kralja, to da je poleg njega štirica, ga ne moti preveč, zato hitro pokliče veliko stavo (big blind). Za njim odstopi še en igralec, osmi, torej trenutni delilec, pa vstopi v igro s povišanjem stave.

Small blind odstopi, big blind pokliče stavo, prav tako naš novinec. Na mizo pade flop: 10, 3, K. Novincu se zasvetijo oči, par kraljev le ni kar tako. Na vrsti je big blind, ki samo checka. Naš novinec pritisne gumb za stavo z nasmeškom na obrazu, a le-ta izgine, ko ga igralec za njim poviša. Big blind odstopi in sedaj je pred našim novincem odločitev. Nasprotnik ima očitno prav tako nekaj dobrega, ampak kaj zato. Saj imamo vendar par kraljev, torej ga pokličemo.

Pade četrta karta, srčev janez. Naš novinec sedaj malce v dvomih samo check-a. Nasprotnik stavi, amak par kraljev je par kraljev, tako da sledi ponovni call s strani novinca. Na riverju se zgodba ponovi, pade še en janez, check, bet in call. Novinec pokaže par kraljev, nasprotnik pa ravno tako, toda poleg kralja ima v roki asa. Novinec ima torej dva para, kralje in janeze, peta karta je desetka (najvišja izmed preostalih), nasprotnik pa ista dva para, le da je peta karta as. Denar tako pobere nasprotnik. Novinec jezno udari po mizi in zvečer pove prijateljem, da že tri dni nima sreče, dobitnik pa le odobravajoče pokima… Čimveč takih, si misli, čimveč takih.

 

KAKO IGRATI DOBRO

 

Profesionalni igralci pokra se strinjajo v eni stvari. Za začetek igranja in učenja je edina pravilna zategnjena in agresivna igra. Zategnjena v smislu, da vstopamo v igro z najboljšimi kartami in pridno zapiramo K3, A4, Q8 in podobno. Agresivna igra je taka, kjer smo mi tisti, ki stave višamo in si s tem povečamo količino denarja na mizi, izborimo nadrejen položaj v igri, poleg tega pa tudi ustvarimo sliko igralca, ki se ga je potrebno bati, kar nam prinaša prednost v situacijah, ko mogoče nismo najboljši, a se nas igralci "ustrašijo" in zaprejo karte. Ostali tipi igralcev so še "zategnjeni-pasivni", ki sicer izbirajo najboljše karte, ampak se pustijo nadigrati, ter velikokrat izgubijo z boljšo roko, "sproščeni-pasivni", torej taki, ki vstopajo z večino kart in ne višajo, temveč običajno le kličejo stave. Taki so na mizah najbolj zaželeni in ljubkovalno imenovani ovčke. Ostanejo nam še "sproščeni-agresivni", ne preveč ljubkovalno imenovani manijaki, ki so sicer lahko vir ogromnega zaslužka, s svojo igro pa lahko tudi porušijo igro in spravijo ob živce še tako dobre igralce. Angleška imena za te stile igranja so tight-aggresive, tight-passive, loose-passive in loose-aggresive. Kasneje, ko igro že obvladamo, je najprofitnejši ravno loose-agressive stil, s tem da dobi drugačno ime, namreč solid. Solidni igralci namreč vedo, kdaj  so resnično boljši od nasprotnikov in se lahko izognejo iz situacij, ko so nadigrani.

 

Zakaj pa potem ne igrajo vsi začetniki zategnjeno-agresivno? Dejstvo je, da je to lažje reči, kot storiti. Igralci potrebujejo kar nekaj kilometrine, da dejansko ugotovijo, kaj so to dobre začetne karte, agresivna igra pa lahko kaj kmalu postane nespametna, če ne znamo presoditi, kdaj smo v boljšem položaju od nasprotnikov in kdaj moramo zapreti (čeprav relativno dobre) karte. Poleg tega pa smo vsi ljudje. Po štirih urah igranja, ko karte praktično le mečemo stran, obenem pa gledamo, kako se kopiči denar pri igralcih, ki igrajo s slabimi kartami, nas začne malce dražiti misel, kaj pa če bi le vseeno poizkusil, vsaj do flopa, mogoče pa bo padlo kaj dobrega… Tega si seveda ne smemo privoščiti, saj lahko s slabimi potezami zelo hitro vržemo stran pametno delo prejšnjih nekaj ur. Če hočemo s pokrom zaslužiti, potrebujemo dobršno mero discipline. Poleg tega pa je večina stvari v pokru relativnih. 68 v srcu so bolj slabe začetne karte, ampak če smo na »small blindu« in vsi igralci pred nami le pokličejo, kar naenkrat postanejo dovolj dobre, da pogledamo flop in nato mogoče celo ulovimo lestvico ali barvo. Ravno tako je lahko KK fantastična začetna roka, ampak če na mizo pade as tri karte enake barve, lahko velikokrat upravičeno domnevamo, da trenutno nismo najboljši, ter bomo morali karte zapreti. Univerzalnega recepta za uspeh ni. Potrebno je precej znanja in izkušenj, da se znamo v vsaki situaciji odločiti pravilno. Inteligenca in potrpežljivost sta tu nadvse koristni vrlini.

 

UPRAVLJANJE Z DENARJEM

 

Najprej nekaj o načinih igranja. V grobem se igranje razdeli na turnirsko in ne-turnirsko oziroma denarno igranje. Pri slednjem je težko najti boljši slovenski izraz, angleški je ring oziroma cash game. Denarno igranje se deli na igre z limitom in brez limita (limit in no limit). Pri limitih so stave vnaprej določene, pri igri brez limita pa omejitev glede višine stav ni, vsak igralec lahko v vsakem trenutku stavi vse, kar ima. Zaenkrat se bomo posvetili le igri z limiti, oziroma na kratko, limitom. Pri limitih je višina stav, kot že omenjeno, vnaprej določena. Kot primer si poglejmo mizo 2/4 $. Ti številki določata višino majhne in velike stave. Majhna stava je stava pred flopom in po flopu, velika stava pa po turnu in po riverju. Pazite, da ne mešate izraza big bet in big blind. Prvi pomeni veliko stavo (torej stavo po turnu in riverju), drugi pa veliko prisiljeno stavo pred flopom. Big blind je enak kot majhna stava, small blind pa polovici majhne stave. Na tej mizi sta torej slepi stavi 1$ in 2$, pred flopom in na flopu se stavi po 2$, na turnu in riverju pa po 4$. Če igralec na flopu stavi 2$, ga lahko nasprotnik poviša na 4$ (dve stavi), nato pa še kdo na 6$ (tri stave). Maksimum (cap) je vnaprej določen, običajno znaša štiri ali pet stav v vsakem krogu stavljenja.

 

Upravljanje z denarjem, ki je namenjen pokru, oziroma žargonsko "banko" (bankroll, bankroll management), je še kako pomembno. Nečesa se namreč moramo zavedati. Tudi pri najboljših igralcih zaslužek niha. Oziroma bolje rečeno, banka niha, zaslužek se konstantno povečuje. V igri bomo doživljali vzpone in padce. Pride dan, ko imaš slabe karte, ter ne zaslužiš nič, pride dan, ko imaš dobre karte, pa te nasprotniki srečno razbijajo in pridejo dnevi, ko vse teče kot po maslu. Temu se ne moremo izogniti, je pa v naši moči, da lahko to dolgoročno izničimo. Kako? Z ustrezno veliko banko. Padci (downswing) so tudi pri najboljših igralcih lahko zelo veliki, zato je dovolj velika banka nuja.

Kaj pa pomeni dovolj velika banka? Marsikoga bo številka presenetila, ampak za res miren spanec se priporoča banka, ki znaša 500 velikih stav. Torej, če bi radi igrali na mizi 1/2 $, potrebujete 1000 $. Veliko igralcev pokoplje prav nespametno upravljanje z banko, saj ob prvem večjem padcu izgubijo vse, kar imajo. Na srečo je na voljo ogromno miz in limitov, tako da ni strahu, da bi morali že na začetku prodati avto, da bi sploh lahko igrali. Veliko igralnic ponuja t.i. "mikro-" in "nano-limite", kjer stave znašajo npr. 0,05/0,1 $. Za začetnike so nanolimiti seveda dobra odskočna deska, a glede na to, da je (malce posplošujem) največ slabih igralcev na »pravih« limiti, bo slej ko prej potrebno zgraditi ustrezno banko.

 

KAKO NALOŽITI DENAR IN KJE IGRATI

 

Večina online igralnic ponuja tudi možnost »play money« igre, torej igre z navideznim denarjem, kjer so vaša sredstva neomejena. To igro vam bo vsakdo močno odsvetoval, saj je dobra praktično le za to, da spoznate potek igre, torej kako si sledijo posamezne faze in stavljenje na flopu, turnu, itd. Nato pa čimdlje stran od teh miz, saj vam bodo ponudile izkrivljeno sliko. Stvari se namreč drastično spremenijo, ko ljudje ne igrajo več za arašide, temveč je v igri njihov denar, pa čeprav gre le za en cent.

 

Za igranje pa seveda potrebujete pravi denar, ki ga naložite na spletno poker sobo. To lahko storite neposredno s kreditno kartico (Eurocard, Visa, v zadnjem času se vedno bolj uveljavlja tudi plačilna kartica Visa Electron, ki je bolj dostopna od kreditnih, tudi študentom), ali pa preko enega izmed plačilnih servisov. Pri nas je še najbolj uporaben servis Moneybookers, ki omogoča neposredno plačevanje iz banke (bank transfer), kar je zelo uporabno v navezi z online bančništvom. Ko ustvarite račun na plačilnem servisu, vam pri izbiri možnosti bančnega prenosa prikaže njihov tekoči račun in referenčno številko, ki predstavlja vaš račun, tako da le izpolnite plačilni nalog na vaši banki in to je to. Preko enega izmed slovenskih spletnih bančnih servisov so bila sredstva nakazana že naslednji dan, provizija pa tudi ni tako velika. Ko denar prispe na plačilni servis, v online igralnici izberete plačilo via Moneybookers in denar je takoj na igralnici. Najhitrejša pa je vseeno kreditna/plačilna kartica, kjer so sredstva nakazana v trenutku. Tu je najbolje, da si najprej izberete igralnico, preverite s čim si je možno naložiti denar in nato izberete stvar, ki je vam najbolj dostopna.

 

Še par besed o bonusih. Veliko igralnic ponuja začetne bonuse, ko prvič naložite denar, ter bonuse pri ponovnem nalaganju denarja (npr. 10% bonusa do 300$, kar pomeni, da poleg denarja, ki ga naložite, dobite še 10% več, a le do 300$). Splača se vam izkoristiti vsak bonus, ki ga dobite, saj si tako hitreje ustvarite začetno banko in dobite nekaj "brezplačnega" denarja, za katerega morate odigrati le določeno število rok. Ki bi jih tako ali tako. Če vam je ta vodič kakorkoli pomagal ali navdušil za  preizkušnjo online pokra, lahko izkoristite tudi moj bonus. Trenutno je na voljo za največjo spletno poker igralnico, PartyPoker, in znaša 20% do 100$. Uporabite kodo PIKERPOKER, ali pa preprosto kliknite na oglas na blogu.